Ključna beseda: divje čebele

»Našli smo tudi za Slovenijo novo vrsto čebele, in to v Ljubljani.«

»Najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega niti ne vemo.«

»V zadnjem desetletju smo malo zapostavili čebele in divje opraševalce, zato bo treba storiti korak naprej.«

»Na splošno me pri žuželkah in konkretno pri opraševalcih zanima njihova ekologija; kako nanje vpliva okolje, kaj jih ogroža in kakšna je njihova vloga pri opraševanju.«

»Žuželke so za večino ljudi bolj obrobne in jih ne poznajo, verjetno zato, ker so majhne in je njihovo življenje skrito, a je v resnici zelo zanimivo. Pri njih lahko opazujemo vse, kar lahko opazujemo tudi pri velikih živalih.«

»Pri opraševalcih večina ljudi najprej pomisli na medonosno čebelo, v našem primeru na kranjsko čebelo, kar ni presenetljivo, saj imamo v Sloveniji več kot 11.000 čebelarjev.«

»Oboji živijo v družinah, vendar so njihove družine zelo različne. Čebelja družina ima nekaj deset tisoč delavk, čmrlja pa je veliko manjša, šteje le od nekaj deset do nekaj sto osebkov, odvisno od vrste.«

»Za Slovenijo so ocenili, da je vrednost opraševanja žuželk za kmetijstvo 120 milijonov evrov letno. Koliko pa je opraševanje vredno za naravo, za biodiverziteto, je težko oceniti oziroma je neprecenljivo.«

»Tako se je mogoče izogniti ukrepanju na pamet, kajti najdražji so ukrepi, ki niso učinkoviti, pa tega sploh ne opazimo, ker nimamo orodij za spremljanje njihove učinkovitosti.«

»Vodilna misel nas spodbuja, da razmislimo o odvisnosti naših prehranskih sistemov, prehrane in zdravja od biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov.«

»Raziskovalci menijo, da so od opraševanja žuželk odvisne približno štiri petine samoniklih in kmetijskih rastlin.«

»Poudariti je treba, da so negativne spremembe v okolju za divje opraševalce še usodnejše kot za medonosne čebele.«